Boris Vene, ustanovitelj družbenega gibanja »Aktivno srce na kvadrat«, predstavlja:

Ste pripravljeni narediti nekaj dobrega za drugega … in ob tem osrečiti sebe? Veliko ljudi in živali trpi – a jim mnogokrat ne bi bilo treba, če bi si le nekdo vzel malenkost časa ter poskrbel za njihove osnovne potrebe.

Res je, da je za najnujnejše primere in za take, ki so najbolj na očeh javnosti, največkrat poskrbljeno. Na srečo še vedno živimo v zelo sočutni družbi. Kadar je treba stopiti skupaj ali zbrati denar za dober namen, podiramo rekorde. Tudi mediji so odprti in naklonjeni dobrodelnim akcijam, kar močno olajša zadevo.

Vendar je takih primerov, za katere poskrbita javnost ali država, le peščica. Za vsakim otrokom, za katerega stiskamo pesti, da bi dovolj hitro zbrali denar za zahtevno in drago operacijo, stoji še na desetine ali morda stotine otrok s podobno izkušnjo, ki nujno potrebujejo pomoč.

In to je šele začetek. Kje so še ostali – bolni … starejši … ljudje brez prihodkov, ki se iz dneva v dan borijo za preživetje … pa domače in divje živali … in, nenazadnje, naš čudoviti planet, ki ga tako brezvestno in zaslepljeno izkoriščamo, v pohlepnem iskanju kratkoročnih koristi. (Mislim na splošno, seveda.)

Mnogokrat so najbolj pomoči potrebni tisti, ki v tišini in samoti bijejo svojo bitko; v upanju na boljše čase ali pa že kar vdani v usodo. Navadno jim ne posvečamo večje pozornosti – ali pa jih niti ne opazimo –, saj na zunaj morda niti ni tako očitno, da živijo v zelo težkih razmerah. 

Zato sem se odločil ustanoviti posebno neprofitno organizacijo oziroma gibanje, ki bo temeljilo na brezpogojni pomoči vsem ter na popolni transparentnosti.

Ta ideja v meni tli že dvajset let in šele zdaj so se mi nekako poklopile karte, da jo lahko tudi izpeljem.

Celotna ideja se je kuhala v meni več kot dve desetletji. Posamične aktivnosti v tej smeri sem peljal praktično ves čas, saj me je tovrstno delovanje vedno globoko notranje izpolnjevalo.

Kmalu po izdaji moje prve knjige (1997 – skupaj z Nikom), »Iz dnevnika milijonarja« – točneje, leta 2000 – pa sem začel idejo bolj sistematično realizirati v praksi. Osveščeni posamezniki, podjetja in organizacije, imenujem jih gradniki, so želeli kupiti večjo količino knjig, da bi jih brezplačno podarili svojim zaposlenim, partnerjem, prijateljem …

Seveda sem jim šel na roke ter organiziral posebno naklado, za katero so prispevali svoj predgovor in, če so tako želeli, aktivno promovirali svoje delovanje. Ideja se je prenesla tudi na zadnjo knjigo »Zdravje je v nas«.

Spisek vseh »gradnikov« si lahko ogledate tukaj.

Kljub tej ideji, ki se neprekinjeno izvaja že dve desetletji, me je prešinilo, da obstajajo tudi posamezniki, ki si ne morejo privoščiti nakupa večje količine knjig, z veseljem pa bi pomagali kako drugače. Zato sem idejo razvil naprej – ter našel način, kako lahko vsak prispeva po najboljših močeh, v okviru svojih zmožnosti in utečenih dejavnosti.

V okviru družbenega gibanja A❤️² lahko vsakdo podari svoj čas oziroma brezpogojno naredi nekaj dobrega za sočloveka, živali ali planet. Lahko pa tudi – v okviru opisanih predavanj – prispeva denar za najbolj ogrožene primere.

Ideja je še mnogo globlja in kompleksnejša. Ko bo prišel čas, bomo prešli na naslednji korak; zaenkrat pa sem zelo vesel, da jo izvajamo v okviru predavanj in samoiniciativne »brezpogojne ure za druge«.

Za ime sem si izbral »Aktivno srce na kvadrat« oziroma na kratko A❤️². Seveda ima vsak znak v tem simbolu svoj pomen. »Aktivno« pomeni, da smo v gibanju združeni ljudje, ki smo pripravljeni delovati oziroma z zgledom vplivati na okolico. Ne s teorijami, filozofiranjem, kazanjem s prstom na napake in podobno, temveč zgolj skozi lastno izražanje.

»Srce« izraža brezpogojno energijo, skozi katero bomo delovali. Resnično brezpogojno delovanje pomeni, da naredimo nekaj brez želje po povračilu, fizičnem ali energijskem. Skratka, brezpogojnost temelji na želji po izražanju in pomoči, ne na pričakovanju povračila oziroma nagrade, priznanja, trepljanja po ramenih in podobno. (Mimogrede, navadno se izogibam besedi »pomoč«, ker sem mnenja, da kar koli počnemo, vedno vodi nazaj do nas. Tudi, če želimo nekomu »pomagati«, gre na koncu predvsem za lastne dobre občutke …)

»Številka dve« oziroma potenca pa izraža učinek oziroma ogenj, ki ga zanetimo skozi lastni zgled. Opisuje dva srca – darovalca in prejemnika – kjer prvi skozi brezpogojno gesto odpira srca tudi ostalim okoli sebe. Ker se ta energija širi dalje, je učinek bolj podoben potenci dveh števil, kot pa seštevku. (Nekoliko daljšo razlago simbola A❤️² si lahko preberete tukaj.)

Neprofitnega delovanje oziroma brezpogojno delo potrebujem predvsem zase, za svoje počutje. Že od nekdaj se v meni krešeta dva svetova. Po eni strani želim biti uspešen poslovnež, kar me izjemno veseli, daje občutek notranje moči in me navdihuje. Resnično se počutim močnega, privilegiranega in srečnega, kadar skozi poslovno svetovanje, coaching ali skozi katerega od mojih programov pomagam ljudem – ter ob tem tudi zaračunam pošteno ceno.

Po drugi strani pa bi za ljudi naredil vse. Nešteto ur sem porabil za brezplačne pogovore in nasvete predvsem bolnim in takim, ki si niso mogli privoščiti plačila. Ta moja socialna plat me je izpolnjevala in mi, še na drug način, dajala izjemne pozitivne občutke.

Do težave je prišlo, ker nisem znal uskladiti oziroma ločiti teh dveh svetov. Tako sem lahko za nekoga, ki mi je segel v srce, izpeljal neko storitev povsem brezplačno, ko se je pokazala priložnost za dober zaslužek, pa sem – za praktično enako storitev – drugemu “mastno” zaračunal. (Najraje bi vsem naredil vse zastonj, a z nečem je pač treba plačati račune …)

Kako uskladiti to dvoje? Desetletja nisem našel optimalnega načina. Imel sem zelo slabe občutke, ker sem delal razlike in postavljal ljudi v različne položaje. Prepričan sem, da je bil tudi to delno eden od razlogov za mojo bolezen, ki bi me skoraj pokopala … in od katere sem potem okreval okoli deset let. (Če vam ni poznana moja zgodba, si jo lahko preberete tukaj.)

Vse to me je pripeljalo do situacije, v kateri sem spoznal, da je edina možnost popolnoma ločiti ta dva svetova. Ostati uspešen poslovnež, računati prave cene – srčnim strankam, ki jim zaigra srce ob misli na sodelovanje z menoj in tudi ob misli na plačilo –, sočasno pa negovati svojo altruistično plat in odrto srce.

Skozi to gibanje in brezpogojno pomoč torej dajem svoji poslovni plati nekakšno protiutež, ki jo nujno potrebujem, da se v sebi počutim dobro. Namreč, moje načelo je: »Nihče ne bo ostal zadaj.« To pomeni, da želim pomagati vsem, ne glede na status, premoženjsko stanje in vse ostalo.

Prepričan sem, da se podobno počuti še kdo. Zato sem se odločil za to javno obliko delovanja, prek katere lahko vsi odpiramo srca, se povezujemo ter skozi svoj prispevek izražamo sočutje, krepimo vero v sočloveka, vračamo upanje tudi tistim, ki so ga morda izgubili, ter aktivno in z zgledom kažemo pot do boljšega življenja – za vsakogar.

Verjamem tudi, da bodo omenjena dejanja marsikomu razkrila še drugačno sliko o sebi, mu prebudila povsem nova čustva in morda celo ključno vplivala na njegovo samopodobo, samozavest in identiteto.

Vodilna nit oziroma pravilo gibanja je samo eno: dejanja morajo biti izpeljana brezpogojno. Vsi, ki bomo namenili eno uro mesečno sočloveku, živalim ali planetu, ne bomo v zameno zahtevali ničesar; niti zahvale ali potrditve. (Čeprav bomo zelo veseli, če bo kdo izrazil hvaležnost za našo pomoč, seveda.)

Kadar bo oseba, kateri smo ponudili pomoč, vprašala, kako se nam lahko oddolži ali zahvali, bo bil odgovor vedno enak: »Tako, kot sem danes jaz pomagal vam, še vi po svojih močeh pomagajte nekomu drugemu. To je najlepše darilo in največja zahvala, ki mi ju lahko ponudite.«

To je torej kratek oris osnovne ideje, ki jo lahko začne vsak posameznik izvajati takoj. Kot rečeno, moja vizija je zgraditi mnogo večji in kompleksnejši projekt, ki pa zahteva svoj čas. (Več o njem si lahko preberete tukaj.)

Če so vam ideje všeč, vas vsekakor vabim, da se mi pridružite. Več ko nas je združenih v namenu, hitreje bomo sprožili pozitivne spremembe. Za več informacij sem vam na voljo na .

Vsekakor pa lahko začnete idejo brezpogojne ure za sočloveka, živali ali planet izvajati samodejno, v vaši okolici. Prepričan sem, da bo vaš zgled sprožil val pozitivnih sprememb v vaši okolici.

Vendar je to šele začetek. Ne glede, koliko boste s svojim delom in prispevki pomagali drugim, boste s svojim brezpogojnim delovanjem največ prejeli vi – v obliki izjemnega občutka notranje izpolnitve.

Ali ni to vse, kar šteje?

Z ljubeznijo,

Boris